Višja ko je temperatura dimnih biosolarni-sistemi
plinov, veÄje so toplotne izgube skozi dimnik in manjÅ¡i je izkoristek kotla. Koliko toplote se izgubi skozi dimnik, jasno povedo podatki o temperaturi dimnih plinov. Pri visokotemperaturnih kotlih ta doseže od 180 do veÄ kot 200 stopinj Celzija, pri nizkotemperaturnih je nekaj viÅ¡ja od temperature rosiÅ¡Äa (47 stopinj Celzija), pri kondenzacijskih pa je nižja od nje. To pomeni, da pri starejÅ¡ih kotlih v zrak uide tudi do 18 odstotkov toplote. Å e pomembnejÅ¡a lastnost kondenzacijskega kotla je, da je toplota dimnih plinov izkoriÅ¡Äena, saj v kotlu in odvodu (dimnih tuljavah) zaradi temperature, nižje od rosiÅ¡Äa, kondenzirajo. Pri tem se ustvarja latentna toplota, ki se odda v ogrevalno vodo sistema, s Äimer se poveÄata koliÄina proizvedene toplote v kotÂlu in njegov izkoristek kotli
.
Na izkoristek naprave in njeno uÄinkovito delovanje vpliva tudi temperatura ogrevalnega medija. Pri visokotemperaturnih kotlih je ta bistveno viÅ¡ja, od približno 80 do 90 stopinj Celzija. Ogrevala so v tem primeru obiÄajno radiatorji. Pri nizkotemperaturnem režimu delovanja bo za želeno toploto v prostoru zadostovalo, da vodo v ogrevalih, ki so navadno talno, stensko ali stropno gretÂje, segrejemo na 60 do 70 stopinj Celzija. Za to je potrebne manj energije. V sodobnih, dobro toplotno izoliranih stavbah pa je celo dovolj, da vodo segrejemo le na 30 do 40 stopinj Celzija peci
.
Tretja prednost kondenzacijske tehnologije pred visokotemperaturno je popolnejÅ¡e zgorevanje, zaradi Äesar se sprosti manj dimÂnih plinov in nesnage v obliki trdnih delcev. Vsak milimeter obloge, ki se nabere na stenah kotla, lahko zmanjÅ¡a izkoristek za približno Å¡est odstotkov. Toplota se zadrži oziroma absorbira v oblogah, namesto da bi se prenesla na vodo ogrevalnega sistema. Kakovost zgorevanja je odvisna tudi od gorilnika in ustrezne regulacije, ki uravnava delovanje sistema. Kondenzacijski kotli so opremljeni z vremensko vode
No friends yet.
No wall posts yet. Be the first to write something!